Leta 1898/99 je bil na Spodnji Hajdini odkrit prvi mitrej in je ohranjen in situ, torej na mestu najdbe. V 2. stoletju našega štetja so ga postavili uradniki ilirske carine, ki je takrat delovala v Petovioni. Posvečen je bogu svetlobe Mitri, ki je prišel na zemljo, da ustvari nov svet. Svetišče je triladijsko s poglobljenim srednjim delom. V njem so postavljeni spomeniki, ki so jih verniki posvetili bogu Mitri, skali, iz katere se je rodil, ter njegovima pomočnikoma, genijema Kavtu in Kavtopatu, kar je razvidno tudi iz napisov na spomenikih samih. Med najpomembnejšimi spomeniki v prvem mitreju sta kip rojstva Mitre iz skale in kip Mitre, ki na hrbtu vleče bika – Transitus.

Rimljani so začeli častiti Mitro v času zgodnjega Rimskega imperija, verjetno konec 1. st. in nato skozi 2. do 4. st. Mitraizem je mistična vera, o njej se ni smelo ne pisati in ne govoriti, saj so obredi potekali v zaključenih, moških krogih. O sami religiji se je ohranilo le nekaj podatkov, ki nam govorijo o sedmih stopnjah pripadnikov Mitrove vere.
Vsako predstavlja določen element, ki je upodobljen na oltarni plošči. Po predstavah rimskih častilcev Mitre so človeške duše rojene na fiksnem nebu, na zvezdah. Do utelešenja potujejo mimo planetov in se od vsakega navzamejo dobrih in slabih lastnosti, kar na zemlji zahteva življenje po strogih pravilih. To zagotavlja vrnitev duše na svojo zvezdo in večno življenje. Verniki v mitraični skupnosti napredujejo po lestvici sedmih stopenj.
Mitraizem ni nikoli postal uradno priznana državna vera, kljub temu da so bili njegovi pripadniki predvsem cesarski uradniki, v Petovioni pa tudi sužnji carinske uprave in vojaki. Prvi mitreji so morali biti zunaj mestnih meja (I., II. in V. mitrej), šele v sredini 3. stoletja so jih lahko postavljali tudi v mestih.

Prvi mitrej Hajdina notranjost
Prvi mitrej Hajdina zunanjost